V bistvu se je ansambel prvič javno predstavil leta 1977 na Tonijev 18. rojstni dan 27. oktobra.

Starotrški mladinci smo preuredili prostore v zapuščeni hiši in prirejali mladinske plese. Toni je kot mlad harmonikar imel že nekaj ohcetnih izkušenj in s prijateljem Pavletom Šterkom in Zdravkom Gorjupom so pričeli muzicirati kar na podstrešju pri Toniju doma. Za prvi nastop je bilo potrebno izbrati tudi ime ansambla. Ker smo bili že takrat zaljubljeni v reko Kolpo smo izbrali ime »Slap«. Prvotna zasedba je bila standardna: diatonična harmonika, kitara in bas. Kmalu se je razvedelo, da so v Starem trgu mladinski plesi z domačim ansamblom in vsako soboto so bili mladinski prostori nabito polni. Naslednje leto smo že igrali po domačih veselicah. Toda kaj, prihajali so pozivi za vojsko. Najprej  Toni, potem še Pavle in nato Zdravko. Delovanje ansambla je bilo prekinjeno, ampak Toni je imel srečo, da je igral v vojaškem ansamblu.

V letu 1981 sta se Toni in Pavletom zopet dobila. Pavle je prevzel bas kitaro, za ritem- kitarista in drugega vokalista pa je Toni povabil Jožeta Kastelica, ker je bil Zdravko še pri vojakih. Izkazalo se je, da bo to dobra kombinacija, predvsem  pa sta se lepo ujemala Tonijev in Jožetov vokal.

Prihajala so vabila za igranja po gasilskih veselicah. »Na plakate bomo kar napisali: zabaval vas bo ansambel Tonija Verderberja«, je rekel predsednik prostovoljnega gasilskega društva Stari trg g. Štajduhar in tako je tudi ostalo.

V repertoarju smo imeli največ slakovih in ljudskih pesmi, igrali smo pa tudi zabavno glasbo, kar počnemo še danes. Skoraj ni kraja v Beli krajini in na Kočevskem kjer ne bi igrali.

Ansambel Tonija Verderberja leta 1983Leta 1984 smo se prijavili na javno radijsko oddajo »Kar znaš to veljaš«. Nastopili smo s prvo avtorsko skladbo Prvi poljub. Besedilo je napisal domačin g. Jurij Movrin, glasbo pa Toni. Snemanje oddaje je bilo v Metliki. Po mnenju strokovne žirij in publike smo gladko zmagali. »Le tako naprej, čutiti je nekaj svežega v narodnozabavni glasbi«, je dejal urednik radija Ljubljana g. Kajetan Zupan. To nam je dalo spodbudo k avtorskemu delu. V ansambel smo povabili pevca in humorista Matijo Roma. Sodelovanje je trajalo eno leto.

Dobili smo povabilo za igranje slovenskim zdomcem v Stutgarttu. Pojavil se je problem, kaj obleči? Nekajkrat smo že prej nastopili v beli belokranjski noši, vendar to nekako ni šlo skupaj saj ne igramo ljudske glasbe. »Naredimo kompromis«, je dejala Tonijeva žena Irena. »Srajce naj bojo iz domačega platna z belokranjskim vzorcem (pozneje smo jih še okrasili z uvezenim našim emblemom ATV), črni telovniki z rdečo obrobo v stilu naše folklore, hlače in čevlji pa naj bodo bolj moderni, da boste primerni za kakršnokoli priložnost«.

Kasneje je Toni, po želji, da k standardnemu triu doda še kakšen istrument  povabil k igranju trobentača Toneta Kralja.  Tonijeva skrita želja pa je vendarle bila le tamburica. To bi nam dalo nekaj drugačnega. Na veliko zabavah sje Toni kot harmonikar igral z ljudskimi godci Sodevski tamburaši in v tej kombinaciji so mu viže lepo zvenele.

Začeli smo z avtorskim ustvarjanjem in skoraj na vsake vaje je Toni prinesel novo melodijo.

V samozaložbi smo leta 1986 s pomočjo g. Silvestra Mihelčiča posneli prvo kaseto z naslovom Vračam se domov. V aranžmaje smo vključili tamburico.

Ravno takrat je bila ustanovljena dolenjska radijska postaja Studio D. Po srečnem naključju so začeli vrteti naše skladbe kar je sprožilo zelo veliko zanimanje za naš ansambel.

Za prijavo na Ptujski festival je Toni pripravil dve skladbi: polko Semiška gora z vložki trobente in valček Grem na prejo z vložki tamburice. »To je to, kar vam daje svojstven zven«, je dejal za slednje g. Kajetan Zupan in na festivalu smo nastopili z obema skladbama v spremljavi dveh tamburic. Na en brač je igral Silvester Mihelčič ml., na drugi pa Borut Klobučar, ki je potem postal tudi stalni, četrti član ansmbla - le med služenjem vojaškega roka ga je zamenjal tamburaš Dušan Šuštar. Naredili smo dober vtis in g. Boris Kovačič nas je povabil k snemanju za založbo RTB. V studiju Helidon smo leta 1989 posneli uspešno kaseto Pri nas belokranjcih. Za isto založbo in z istim naslovom smo v letu 1990 posneli tudi polurno TV oddajo in video kaseto. Pričelo se je tudi dolgoletno sodelovanje s piscem besedil, humoristom, voditeljem nekaterih naših nastopov Tonijem Gašperičem.

Z gospodom Borisom Kovačičem smo potem sodelovali še pri snemanju kasete Staro vino, star prijatelj, ki je izšla pri založbi Fonija leta 1991.

V letu 1992 je izšla pri založbi Sraka kaseta z naslovom Nič ni lepšega. Kot s pruducentom smo pričeli sodelovati z vsestranskim glasbenikom gospodom Marjanom Turkom.

Za založbo Sraka smo potem posneli še leta 1994 kaseto in zgoščenko z naslovom Naši uspehi, leta 1995 zgoščenko in kaseto Pojdi z mano, leta 1997 kaseto in zgoščenko Gospodična, leta 1999 kaseto in zgoščenko Zibka, leta 2001 kaseto in zgoščenko Teci, teci, Kolpa moja... (prvi album posnet v celoti posneta v Tonijevem domačem studiju.) Za založbo Zlati zvoki pa: leta 2003 kaseto in zgoščenko Pisanice, leta 2005 kaseto in zgoščenko Pobarvala sva liste, leta 2006 zgoščenko Žarek spomina na kateri je izbor lepših besedil Tonija Gašperiča, leta 2008 zgoščenko Čaša sreče na kateri je izbor lepših besedil Fanike Požek, leta 2009 zgoščenko Vem za deželo in konec leta 2009 zgoščenko Kruh ponoči spi na kateri je izbor lepših besedil Ivana Sivca.  Ob praznovanju 10. obletnice prvega albuma je izšla knjižica z zbranimi besedili.

Leta 2003 je Borut Klobučar zapustil ansambel in še istega leta ga je zamenjal  na tamburici Tonijev sin Domen. Tega leta se je ansamblu pridružil še Dušan Vrlinič, kateri igra klaviature in poje spremljevalni vokal.

Večina pesmi je tudi v arhivu RTV Slovenija. Na TV Slovenija imamo posnetih okrog 55 pesmi.
 

V vseh teh letih smo imeli veliko nastopov doma in tudi v tujini.

Pomembnejši nastopi:
• javna radijska oddaja Kar znaš to veljaš
• Števerjanski festivali
• Ptujski festivali
• Alpski večer
• Stopovi naj muzikanti
• Koncerti iz naših krajev
• mednarodna radijska oddaja Godci ne poznajo meja v švicarskem Engellbergu
• tri turneje po Kanadi in Ameriki
• večkratne krajše turneje v Švedski, Franciji, Švici, Avstriji in Nemčiji
• nastopi na TV oddajah

Nagrade in priznanja:
• Zmaga na oddaji Kar znaš to veljaš
• Orfeji na ptujskem festivalu
• Srebrna plošča Naši uspehi
• Zlata plošča Gospodična in Pojdi z mano
• Po anketni raziskavi revije Marjanca sta pesemi Čaša sreče in Staro vino, star prijatelj med najpogosteje predvajanimi pesmimi v Soveniji
• Bronasti in zlati Slovenski slavček
• Finalne skladbe na RTV Slovenija za »Naj vižo leta«
• Župančičeva diploma občine Črnomelj
• Častni grb KS Stari trg
• Veliko različnih priznanj in zahval

Veliko je tudi dobrodelnih nastopov. Pesmi zasedajo prva mesta po raznih lestvicah. Po proslavitvi 10. obletnice prvega albuma je nastal samostojni tradicionalni koncert, "Koncert ob letu osorej (KOLO)", ki ga pripravimo vsako leto pred novim letom v Črnomlju in je zelo dobro obiskan. V svojem repertoarju imamo okrog 140 lastnih skladb. Večino od teh tudi igramo na svojih nastopih. Uspešnice: Vračam se domov, Pri nas Belokranjcih, Staro vino-star prijatelj, Čaša sreče, Lepa so jutra, Spomin na božični večer, Kruh ponoči spi, Teci, teci, Kolpa moja, Pastirica, Pobarvala sva liste, Brezdomec, Kepica… Avtor vseh melodij razen Semiške gore (S. Mihelčič) in nekaj ljudskih je Toni Verderber. Nekatere pesmi so se ohranile med ljudmi, čeprav so že stare več kot 20 let. Na nastopih – tudi v tujini se dogaja, da ljudje, ki pridejo na prireditev rečejo: "Prišli smo v živo poslušati te pesmi" in jih naštejejo. To dokazuje tudi to, da včasih na kakšni prireditvi med pesmijo utišamo naše izvajanje in takrat cela množica z nami zapoje. Veseli smo takšnih dogodkov, saj so to najzanesljivejši pokazatelji uspeha. Temeljimo na Tonijevem vokalu, tamburici in preprosti, čisti melodiki. »Samo, da ne bomo kakšna kopija, hočemo svoj stil, svoj zven« – to je bilo naše vodilo že v samem začetku. Čeprav je uveljavljanje zahtevalo več truda se je izvirnost izplačala - zabeležila nas je.