Semiška gora

Je semiška gora vinogradov polna,
v mraku se čuje; juhej!
V keldrih šumeče vino se peni,
iz srca gre pesem naprej,
zaplava v Črnomelj,
objame mi Kolpo,
od Kleka odbije se pesem vesela,
v kupici poje brez mej,
srce pa zavriska juhej, juhej.

Je Semiška gora vinogradov polna,
Šokica ne čudi se njej.
Ko Luna rumena sprehodi se mimo,
so Šokci veseli, da kaj!
Se vriska, se pleše,
se ljubi, se poje,
nihče te na vpraša – zakaj.
Ne vprašaj za srečo nikdar,
lahko bi zbežala drugam.