Tiho teče reka

Tiho teče reka med bregovi,
mimo belih brez in steljnikov,
za kratek čas ji žubore slapovi,
posluša pesem vetra in gozdov.

Tam ob reki včasih rad posedam,
bistra voda v soncu se blesti,
stari mlin na drugem bregu gledam,
kolo, ki leta že se ne vrti.

V spominih vidim po zeleni loki,
dekleta mlada po stezi gredo,
šopek pisan vsaka nese v roki,
vesele kresne pesmi pojejo.

Nad reko že pada prvi mrak,
nad hribom se vozi zlat oblak,
v srcu mi tiho zadrhti,
tamburic struna zazveni.
Dišijo spet tam za njivami
šentjanževe rože med grivami
in nad našo se vasjo
zvezde spet prižigajo.