Skip to main content

Nad vodico

 

 
 

Nad vodico
(besedilo: F. Požek, glasba: T. Verderber) 

 Nad vodico pada prvi mrak,
po vodici račka plava
in za njo racak.
Midva sva na mostu stala
in objela se,
oj, ljubezen in mladost
to res najlepše je.

Nad vodico vrba sklanja se,
si umiva drobne veje
nežno kot roke.
Siva štorklja je zletela
prek vodice te,
da zibala bova kmalu
rekla si smeje.

Nad vodico pada prvi mrak,
odplavala sta spet veselo
račka in racak.
Najina ljubezen mlada
kot vodica je,
kot studenček žuboreči,
ki iz srca vre.
 

 
   
Vaša ocena: Brez Povprečna ocena: 5 (5 glasov )