Skip to main content

Biser z gora

 

 
 

Biser z gora
(besedilo: I. Sivec, glasba: T. Verderber)

Bela panika, biser z gora,
v strmih pečinah se mi smehlja,
vabi me k sebi: Pridi v moj svet,
vendar utrgati me še ne smeš!

Bela planika, biser z gora,
v skalni samoti se lesketa,
žametne njene so vse oči,
spati ne morem dolge noči.

Ko sem srečal te, deklica v hribih,
podarila si, mi svoj lep nasmeh,
dolgo čuvam ga, v svojih spominih,
nosim ga s seboj, prav na vseh poteh.

Tudi ti si lepa, kot planika bela,
nedostopni cvet iz skalnatih planin,
biser, ki v nočeh me tiho gleda,
a utrgati se ne pusti.
 

 
   
Ni še glasov