Skip to main content

Belokranjske lepote

 

 
   Belokranjske lepote
(glasba: T. Verderber, besedilo: F. Požek)

Kot bele, zasanjane ptice
med polji stoje mi vasice
na rebri pod hribom pa trte
v sonce večerno zazrte.

Na gmajnah v senci tišina
v samoto je breze zavila
nekoč je pastir tam zahajal
in čredici svoji zapel.

Je Bela krajina ovita,
kot dete v naročju je skrita,
jo Kolpa srebrna objema
v njej vila vodo si zajema

Na jurjevo s hribov zavriska
pomlad na piščalko zapiska,
deželici v cvetje odene
in čaka na pesem kresnic.

Ko v prvi mrak prižgo
se zvezde nad vasjo,
med trtami stojim
zamaknjeno molčim.

Prinese čez polje
mi veter glas pojoč
v cerkvici na gričku
zvoni za lahko noč.

 
   
Vaša ocena: Brez Povprečna ocena: 5 (2 glasov)