Stari vlak

Stari vlak
(besedilo: F. Požek, glasba: T. Verderber)

Bil nekoč je stari vlak,
puhal črn in sajast dim,
mojega otroštva čas
je v spomin odpeljal z njim!

Da nekoč bi potoval
po železni cesti v svet,
vsak dan bolj sem si želel,
potem sem pa zares odšel!

Ko se danes vrnem tja,
kjer nekoč sem bil doma,
zarjavel je stari tir,
naokoli pa je mir.

A v spominu slišim še
znan ropot, zategnjen klic,
sam ne vem, zakaj solze,
spolzele so mi preko lic!

Vsi, ki kdaj smo z doma šli,
vsi imeli smo svoj vlak,
a postaje sami smo,
si morali izbrat!

Na življenja pravi tir
tudi jaz sem spravil se,
na postajah mladih dni,
mi ostalo je srce.