Kmečka peč

Ko je sonce že zašlo,
zbrali smo se za pečjo,
volk je tulil na okrog,
strah, trepet nas vseh otrok.

Ogenj v peči prasketal,
dedek tiho je kramljal,
peč nas grela je kot dlan
pa priplazil se je dan.

Zdaj peči več kmečkih ni,
kruh iz njih več ne diši,
deca so po svetu šla,
hiša pa je rez srca.

Ko bom velik, bom zidar;
zidal bodem le peči;
naj z njih znova zaživi
čas preteklih, lepih dni.