Zibka

Je zibko leseno naredil,
vanjo vrezal je srce.
Naj dete se mirno v njej ziblje,
naj čas brez solza gre naprej.

Naj sanja le sanje o miru,
naj vile mu pesmi pojo,
naj sanja dežele v zlatu
in mavrico noč za nočjo.

Naj aja tutaja se sliši
ob zibki leseni vse dni,
naj sreča se s sreco poljubi,
naj z ene postanejo tri.

je zibka kot varno naročje,
cedita se mleko in med,
a kaj, ko usodi se hoce,
zbudi nas in srece ni več.