Coprnca

So na Klek letele babe,
sedle so na skalco gor,
so regljale kakor žabe,
njih lepote bil sem nor.

A najlepša je med njimi
Anka črnooka b'la,
njena okeca so črna
kakor dva dragulja b'la.

Oj, ti Anka – roža rožic,
bi hotela za moža
fanta mlad'ga korenjaka,
ki te ljubi iz srca.

Se zasmeje kakor biser
Anka lepa coprnca,
mi začarala srce je,
a me noče za moža.