Sprehajam se v dežju

Sprehajam se v dežju
med strehami neba,
po strehah in žlebovih šepeta.
Glej pisani dežnik
pred mano se odpre
to mlada deklice na randi gre.

Rad hodim po dežju
med solzami neba,
spominjam se – v dežju hodila sva.
Ni nama mar bilo
ne sonca, ne dežja
bila sva mlada in zaljubljena.

Ko greva zdaj v dežju,
vsak svoj dežnik ima,
je redko na obzorju mavrica.
Le v najinih očeh
je tisti srečni smeh,
ko še iskala sva poti do zvezd.